Zakaj se čustev ne da potlačiti

V zadnjem času se veliko govori o potlačenih čustvih. Sama trdno stojim za tem, da čustev ni možno potlačiti. To utemeljujem s povezavo med čustvi, mislimi in zaznavami. Čustva so pogojena z mislimi, misli pa z zaznavami. Zaznavamo s čutili, nenehno, v vsakem trenutku svojega življenja. Več kot imamo zaznav o neki stvari, bolj o njej razmišljamo in bolj intenzivno glede nje čutimo. Gre za življenjski proces, ki sam po sebi ne dopušča možnosti, da bi lahko čustva potlačili.
Bolj kot to, ali lahko čustva potlačimo, je na mestu vprašanje, ali se lahko na čustva, ki jih čutimo, ne odzivamo. A je odgovor tudi tu negativen. Na vsako čustvo se vedno na nek način odzovemo. Čustva so tista, ki pogojujejo naše odzive. Kakšen bo naš odziv, je odvisno od tega, za katero čustvo gre in kako močno je.
Za vse torej velja, da čustev ne moremo potlačiti, in da ne moremo preprečiti odziva nanje. Razlikujemo pa se glede tega, kako se na svoja čustva odzivamo. Na nekatera se zelo očitno, vsem na očeh, na druga pa z željo, da bi jih čimbolj skrili pred svetom.
Razumevanje narave in vloge čustev zelo vpliva na kvaliteto življenja. V svoji svetovalni praksi pogosto naletim na ljudi, ki svoje težave pripisujejo »potlačenim« čustvom. Vztrajno iščejo nekoga, ki bi jim odpravil njihove čustvene blokade. Kar je razumljivo, če živimo s prepričanjem, da so za naše čustvene težave kriva naša potlačena, blokirana čustva.
Če po drugi strani vemo, da čustev ni možno potlačiti, bomo rešitev za svoje čustvene težave iskali v drugi smeri – ne pri drugih, ampak pri sebi. Na pomembne situacije v svojem življenju bomo zavestno začeli gledati tako, da ob tem ne bomo več čutili sramu, krivde, strahu, obsojanja, krivičnosti, zamere in drugih podobnih čustev, ki jim je skupno to, da jih ali nočemo izražati ali pa se jih ne da izraziti na konstruktiven način.
Gre za dva zelo različna pristopa. Pri prvem iščemo način, metodo, tehniko, s katero bi sprostili svoja nakopičena »potlačena« čustva. A so naša prizadevanja žal v naprej obsojena na neuspeh. Kajti dokler ne bomo spremenili svojega pogleda na situacijo, se bodo istovrstna čustva še naprej kopičila, težave zaradi odzivanja nanje pa samo še stopnjevale.
Pri drugem pristopu pa vzroka za svoje težave ne iščemo v čustvih. Zavedamo se, da so čustva odsev misli in da se spremenijo vsakič, ko spremenimo način razmišljanja. Če poskrbimo za to, da bodo naše misli pretežno vesele, prijazne, razumevajoče, optimistične, ustvarjalne, navdihujoče, bodo čustva kot odraz teh misli takšna, da nas odzivanje nanje zagotovo ne bo spravljalo v težave.
Nihče nas ne more osvoboditi čustev, ki si jih ne želimo ali ne upamo izražati. Z njimi lahko opravimo edino sami, s pomočjo treh stvari. Prvič, zavedanja, da se življenje odvija po svojih univerzalnih zakonitostih s predvidljivimi učinki in nam zato ni treba živeti v negotovosti. Drugič, zavedanja ustvarjalne moči misli, ki nas osvobaja občutkov ogroženosti in nemoči. In tretjič, zavedanje, da so nam na voljo zanesljive informacije o naših osebnostnih danostih, da lahko polno izkoristimo svoje življenjske priložnosti. To življenjsko pomembno znanje je na voljo vsakemu, ne glede na starost in predhodno izobrazbo. Poučujem ga v moji Šoli djotiša in življenjeslovja IzaQ. Do osnovnega znanja zase lahko pridete že v enem letu, v dveh letih pa lahko svoje znanje izpopolnite na raven svetovalca. Toplo vabljeni k vpisu.
Za lažjo odločitev si preberite, kaj je študij dal in pomenil mojim dosedanjim študentom
»Čustvenih stisk ne doživljamo zaradi težkih situacij, temveč zaradi težkih misli, ki se jim v težkih situacijah prepustimo.« Mateja Kunc