BREZPLAČNA PREDAVANJA

“Življenja nam ne jemljejo naša leta, temveč misli, ki jih imamo o svojih letih.” Mateja Kunc

Življenjeslovje: Nov pogled na zdravje in bolezen

Glede bolezni obstaja precej razširjena trditev, češ, da naj bi zboleli zato, da bi se lahko bolj vzljubili. Pa je to res?

Sama sem prepričana, da temu ni tako. Če bi nam res šele bolezen dala priložnost, da se lahko bolj vzljubimo, bi navsezadnje to pomenilo, da smo zdravi ljudje za takšno priložnost prikrajšani, kar gotovo ne drži. Je pa zelo pomembno, da v bolezni vidimo resno opozorilo, da je prišel čas za spremembo v pogledu nase in na situacije, ki smo jim pred diagnozo namenjali največ svoje pozornosti.

V nasprotju s prepričanjem, da bolezen udari od zunaj, neodvisno od nas, življenjeslovje uči, da se vse bolezni, tudi najtežje, začnejo znotraj nas, v našem miselno-čustvenem svetu. Povezuje jih s kroničnim nezadovoljstvom ter z dolgotrajnim, hromečim strahom, ki izvira iz globokih občutkov negotovosti, zaskrbljenosti, obremenjenosti, nemoči in ogroženosti. Kakršnokoli nezadovoljstvo, ki je intenzivno in traja dlje časa, ogroža naše zdravje.

Bolezen torej ne pride, ker bi imela z nami poseben namen, ampak ker se žal premalo zavedamo, da z vztrajanjem v nezadovoljstvu in s pogostim pritoževanjem nad življenjem, neposredno ogrožamo svoje zdravje. Obstaja namreč zelo očitna povezava med stopnjo nezadovoljstva in slabšim zdravjem: Dlje kot živimo v nezadovoljstvu in večje kot je, slabše je naše zdravje. Bolj kot se obremenjujemo zaradi prevelikih obveznosti, premalo prostega časa, pomanjkanja podpore v družini, pomanjkanja smisla v življenju, finančne situacije, partnerja, otrok, sosedov, vremena, službe, nadrejenih, podrejenih, konkurence, vlade, družbe, države…, bolj ogrožamo svoje zdravje.

Življenjeslovje pozna dve skupini dejavnikov, ki nam ogrožajo zdravje:

• V prvo sodi vse tisto, kar nam jemlje veliko našega časa, energije in pozornosti, a nas ne veseli, pa kljub temu to počnemo, bodisi ker verjamemo, da nimamo druge izbire, bodisi zaradi občutka dolžnosti. Počutimo se nemočne, jezne, preobremenjene ali kronično zaskrbljene, ker se moramo preveč in prepogosto ukvarjati z nečim, kar nočemo biti, imeti ali početi. Iz tega razloga se preveč izčrpavamo.

• V drugo skupino sodijo situacije, ko si zaradi različnih strahov ne upamo biti, imeti ali početi, kar si najbolj želimo. Živimo z občutkom praznine, ker nimamo tistega, kar si želimo biti, imeti ali početi oziroma imamo tega premalo. Iz tega razloga se premalo obnavljamo.

Če si hočemo povrniti zdravje, ne sme postati bolezen in razmišljanje o njej naša preokupacija in identifikacija. Z vsem, kar nam je koristnega na voljo, podprimo svoje telo, ostali čas pa namenjajmo pozitivnim spremembam življenja, kolikor nam jih trenutno fizično počutje dopušča oziroma tistim, ki nam jih bo izboljšano počutje kmalu dopuščalo.

Kako brez nepotrebnih pretresov preživeti sade sati

Sade sati je sedem let in pol dolgo obdobje, ki ga vsi doživljamo nekajkrat v življenju. O njem se pojavlja veliko napačnih, celo zloveščih predstav. Marsikdo ga pričakuje z velikim strahom in ga zaradi svojega napačnega pristopa v resnici doživi kot težko obdobje, s pretresi na najbolj občutljivih področjih življenja. Toda teh težav nam ne ustvarja obdobje samo po sebi. Doživimo jih, če v razmerah povečanega občutka dolžnosti dovolimo, da nas občutka krivde in slabe vesti ženeta v izčrpavajoči ritem dela in obveznosti, s kroničnim pomanjkanjem časa zase. V posnetku govorim tudi o izjemni vrednosti djotiša in njegovih podatkov o našem zunanjem in notranjem ritmu življenja. Na koncu pa še o življenjeslovju, znanju o življenju, ki nas opolnomoči, da lahko sami zavestno upravljamo s svojo prihodnostjo. Ker nas djotiša in življenjeslovja v šolah ne učijo, vas toplo vabim, da izkoristite priložnost in se vpišete v mojo Šolo djotiša in življenjeslovja IzaQ.

Izvedite več o šoli

Kaj je stres in kako se mu lahko s pravim znanjem ognemo

Pokaži več

Na predavanju predstavljam univerzalna spoznanja o življenju, združena v življenjeslovju. Govorim o tem, kako se zaradi teh spoznanj popolnoma spreminja pogled na stres. Stres namreč sam po sebi ne obstaja, obstaja pa naš stresni odziv na dogajanje. Kaj to pomeni v luči zelo razširjenega prepričanja, da naj bi bil stres danes ena najhujših groženj za naše zdravje? Veliko. Tako rekoč vse. Pomeni miselni preobrat, s katerim stres ni več zunanja grožnja, temveč stvar našega pogleda na dogajanje. Ker imamo nad svojimi pogledi sami nadzor, imamo sami nadzor tudi nad tem, koliko stresa bomo doživljali.
Življenje samo po sebi ni niti zapleteno, niti stresno. Ima pa svoja pravila. Čeprav veljajo od vekomaj in enako za vse, o njih premalo vemo. Nehote in nevede živimo v nasprotju z njimi, zato življenje mnogokrat doživljamo kot zelo negotovo, težko in stresno. Življenje brez razumevanja njegovih pravil je nekaj takega kot vožnja po cestah brez poznavanja cestno-prometnih predpisov, pri čemer nas o prometnih pravilih podučijo, še predno postanemo vozniki, o pravilih življenja pa žal ne. In to kljub temu, da so življenjska pravila zelo enostavna, veljajo od vekomaj in za vse enako. O njih nas ne učijo v šolah, njihovo poznavanje ni prisotno v družbi, njihovega zavedanja ni v našem vsakodnevnem ravnanju. Ker zanje ne vemo, jih ne moremo upoštevati. Zato se po svojih najboljših močeh trudimo za lepo življenje, a se nam kljub temu dogajajo mnoge slabe stvari.
Tudi meni so se. S tem se nisem želela sprijazniti, zato sem začela iskati odgovore na vprašanja, ki so se mi postavljala o življenju in moji vlogi v njem.
Trajalo je petnajst let, da sem jih našla. Prišla sem do znanja, s katerim sem doumela, da
• nas skozi življenje ne vodi usoda, ampak naša svobodna volja;
• da je na nas, ali bomo živeli svobodno kot soustvarjalci svojih okoliščin ali kot njihova žrtev;
• da danes odločamo o tem, kako bo naša preteklost vplivala na našo prihodnost;
• da je del nas prirojen, del pridobljen, naš zavestni odnos do sebe in življenja pa je pomembnejši od obeh.

Svoje znanje posredujem v moji Šoli djotiša in življenjeslovja IzaQ.

Kako lahko sami s poznavanjem djotiša in življenjeslovja preprečimo bolezni in poškodbe

Djotiš je celovit sistem znanja o življenju, ki nam je lahko v izjemno vsestransko pomoč. Poznavanje djotiša nam pomaga, da znamo razumeti sebe, sprejeti druge, dojeti bistvo življenja in polno živeti. Z njim dobimo informacije o naših devetih izhodiščnih psiholoških naravnanostih kot tudi, kdaj bo katera najbolj izražena in v kakšnih situacijah. S takšnimi informacijami lahko polno izkoristimo svoje danosti in se pravočasno ognemo težavam, tudi boleznim in poškodbam.
Ljudje že tisočletja vedo, da je zdravje odraz prepletenega odnosa med našo psihično in fizično naravo. Če znamo živeti v pretežnem zadovoljstvu, nam bo tudi zdravje pretežno dobro služilo. Z djotišem dobimo dragocene informacije, kaj nam bo v različnih obdobjih tekom življenja najpomembnejše, zakaj bi se lahko slabo počutili in kdaj. Na ta način lahko zavestno izboljšamo svoja občutja in preprečimo kvarni vpliv težjih občutij na naše telo. O tem podrobneje razlagam na posnetku.